#Krompirjeve sorte #Beloruskokmetijstvo #Varnost preskrbe s hrano #Žlahtnjenje rastlin #Inovacija v kmetijstvu #Donos krompirja #Cropscience
Odkrijte, kako beloruski znanstveniki na Inštitutu za žlahtnjenje rastlin v Ščučinu revolucionirajo pridelavo krompirja z elitnimi sortami, kot so »Pershatsvet«, »Skarb«, »Sapphire« in »Lekar«. Raziščite najnovejše podatke o njihovih rekordnih pridelkih krompirja in njihovem neprecenljivem prispevku k prehranski varnosti v državi.
V osrčju Belorusije Inštitut za žlahtnjenje rastlin v Ščučinu dosega izjemne korake na področju gojenja krompirja. Njihovi predani znanstveniki se že vrsto let osredotočajo na vzgojo domačih sort krompirja, ki prekašajo uvožene sorte. Njihova poskusna polja letos obrodijo rekorden pridelek do 500 kvintalov na hektar.
Anastasiya Horbach, prebivalka Ščučina, ponazarja vzajemno koristno sodelovanje med inštitutom in lokalnimi skupnostmi. Vsakodnevne naloge pusti na stran, da se pridruži žetvi krompirja in tako družini zagotovi zalogo krompirja za zimo.
Anastasiya Horbach, prebivalka Ščučina: »Letina je, kot lahko vidite, obilna. Nekateri nabirajo večji krompir, drugi pa sadike. Delo tukaj zagotavlja, da boste imeli vi in vaša družina več kot dovolj krompirja za zimo.«
Inštitut za žlahtnjenje rastlin že leta pridno vzgaja nove sorte krompirja. Te sorte, izključno elitne in super-elitne, so beloruskega izvora, od dobro znanega "Skarba" do eksotičnih "Sapphire" in "Lekar".
Nina Khokh, vodja oddelka za krompir na Območnem inštitutu za žlahtnjenje Grodno Nacionalne akademije znanosti Belorusije: »Trenutno pobiramo originalni semenski material. Dnevno prejmemo 50-60 ton semenskega materiala krompirja, ki ga nato sortiramo in dostavimo kmetijskim podjetjem in kmetijam po vsej državi. Imamo tudi uveljavljene partnerje v Ruski federaciji.”
Kmetijski znanstveniki eksperimentirajo s sortami krompirja glede na njihove dobe zorenja. Vse zgodnje, srednje sezonske in pozne sorte kažejo izjemne pridelke.
Inštitut je že pridelal zgodnjo belorusko sorto z imenom "Pershatsvet". Po pridelku se lahko kosa s tujimi sortami, saj pridelajo do 500 kvintalov na hektar. Poleg tega po okusu presega uvožene kolege.
Ves pridelan krompir se odpelje v specializirano skladišče. Lani so objekt posodobili, skladiščne zmogljivosti povečali z 2,000 na 3,000 ton in ga opremili z najsodobnejšo opremo. Krompir postopoma ohlajamo na 2-3 stopinje Celzija v specializiranih komorah, kar zagotavlja njegovo kakovost do naslednje žetve.
Regina Babich, vodja skladišča krompirja na Območnem inštitutu za žlahtnjenje rastlin v Grodnu Nacionalne akademije znanosti Belorusije: »V tej komori je 400 ton krompirja, v času celjenja pa se hrani pri temperaturi 16 stopinj. Z vsakim obdobjem se temperatura zniža za eno stopinjo.”
Poleg masovne pridelave semenskega krompirja se inštitut aktivno ukvarja z ustvarjanjem povsem novih sort krompirja. Te rastline najprej gojijo v epruvetah, nato pa jih nekaj let preučujejo v terenskih razmerah.
Maria Osovik, vodja agrobiotehnološkega laboratorija na Območnem inštitutu za žlahtnjenje rastlin v Grodnu Nacionalne akademije znanosti Belorusije: »Pri žlahtnjenju novih sort sodelujemo s Centrom za raziskave krompirja. Dobavljajo nam hibride, ki jih preučujemo dve do tri leta. Njihov pridelek ocenimo v primerjavi z našimi standardi in se nato odločimo, ali jih bomo uvrstili med nove sorte ali ne.«
Ti hibridi predstavljajo daljno prihodnost beloruskega gojenja krompirja. Medtem bo semenski material, ki je trenutno pridelan v Ščučinu, zagotovil prehransko varnost države, saj načrtuje skladiščenje več kot 5,000 ton vrhunskega krompirja za prihodnje leto.
Prizadevanja znanstvenikov na Inštitutu za žlahtnjenje rastlin v Ščučinu spreminjajo belorusko gojenje krompirja. Njihova predanost žlahtnjenju elitnih sort krompirja, njihova predanost inovacijam in njihovi prispevki k prehranski varnosti so hvale vredni. Z rekordnimi pridelki in vrhunskim okusom beloruske sorte krompirja ne tekmujejo le z uvoženimi, temveč postavljajo nove standarde za nacionalno kmetijstvo. Medtem ko nadaljujejo svoje raziskave in poskuse, je prihodnost beloruskega gojenja krompirja videti svetlejša kot kdaj koli prej.