#Agriculture #FoodSecurity #ExportBans #GlobalFoodSupply #FoodPrices #AgriculturalEconomics #ImportDependency #DevelopingNations #FoodDiplomacy
Devetnajst držav je podaljšalo svoje prepovedi izvoza hrane do decembra 2023, kar je povzročilo strmo rast cen hrane v Bangladešu in valovanje v celotni svetovni verigi preskrbe s hrano. Ta članek raziskuje vpliv teh prepovedi izvoza na kmete, agronome, kmetijske inženirje, lastnike kmetij in znanstvenike, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
V osupljivem dogodku, ki je šokiral svetovno kmetijsko krajino, se je devetnajst držav skupaj odločilo podaljšati svojo prepoved izvoza 25 osnovnih živilskih izdelkov do decembra 2023. Ta poteza brez primere je povzročila močno zvišanje cen hrane v državah, kot so Bangladešu in je prekinil skrbno tkano tkivo svetovne verige preskrbe s hrano. V tem članku se bomo poglobili v najnovejše podatke in vpoglede v zvezi s tem vprašanjem ter osvetlili izzive in priložnosti, ki jih predstavlja kmetom, agronomom, kmetijskim inženirjem, lastnikom kmetij in znanstvenikom, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Vpliv na Bangladeš:
Bangladeš, državo, ki je močno odvisna od uvoza hrane, so te izvozne omejitve močno prizadele. Cene bistvenih živil, kot so čebula, ingver, česen, čili, kumina, paradižnik, korenje in začimbe, so močno poskočile. Učinek valovanja teh strmoglavih cen je povzročil veliko zaskrbljenost glede prehranske varnosti v državi.
Po podatkih bangladeške banke država uvaža široko paleto prehrambenih izdelkov, vključno z rižem, pšenico, začimbami, jedilnim oljem, oljnimi semeni, stročnicami, sladkorjem ter mlečnimi in mlečnimi izdelki. Minister za prehrano Ismiel Hossain je poudaril, da imajo takšne omejitve vedno učinek, zaradi česar je vlada raziskala alternativne vire za uvoz osnovnih živil. Poleg tega potekajo pogovori z indijsko vlado o ublažitvi vpliva teh prepovedi.
Globalna veriga preskrbe s hrano:
Posledice teh prepovedi izvoza niso omejene samo na Bangladeš. Globalna veriga preskrbe s hrano je bila močno prizadeta, največje breme motenj pa so občutile države v razvoju. Države, kot so Indija, Rusija, Maroko in Argentina, ki so ključni viri osnovnih surovin, so uvedle izvozne prepovedi in davke, kar je povzročilo močno povečanje svetovnih cen hrane.
Indija je na primer leta 2022 uvedla prepoved izvoza lomljenega riža, riža brez basmatija, pšenice, pšenične moke, zdroba in maide, ki bo veljala do 31. decembra. Poleg tega je bila uvedena 40-odstotna izvozna dajatev na čebulo, dodatno obremenjuje svetovni trg hrane.
Kompleksne odvisnosti in posledice:
Odvisnost Bangladeša od uvoza za šest glavnih proizvodov, vključno z rižem, pšenico, sladkorjem, čebulo, ingverjem in česnom, je državo prisilila, da zaprosi za letno uvozno kvoto iz Indije, da bi zaščitila svojo prehransko varnost. Vendar pa je spreminjajoča se pokrajina izvoznih predpisov ustvarila zapleteno mrežo odvisnosti in posledic.
Kmetijski ekonomist, profesor ASM Golam Hafiz, je izrazil zaskrbljenost, da te omejitve ogrožajo prehransko varnost številnih držav, zlasti tistih v državah v razvoju. Opozoril je, da so druge države, ko so države izvoznice uvedle prepovedi, preusmerile svoje uvozne destinacije, kar je povečalo povpraševanje po teh izdelkih in dvignilo cene.
Globalni fenomen:
Prepovedi izvoza niso bile omejene na peščico držav. Države po vsem svetu so uvedle omejitve za različne prehrambene izdelke. Rusija, Alžirija, Maroko, Tunizija, Afganistan, Azerbajdžan, Argentina, Belorusija, Burkina Faso, Kamerun, Kosovo, Kuvajt, Libanon in Turčija so sprejele ukrepe za omejitev ali obdavčitev izvoza hrane, od žit in mesa do zelenjave in sadja.
Pot naprej:
Ekonomist za kmetijstvo dr. Jahangir Alam Khan je poudaril kaos, ki so ga te uvozne omejitve ustvarile na svetovnem trgu s hrano, predvsem pa vpliva na prehransko varnost držav v razvoju. Trdil je, da bi morale države v razvoju dati prednost prehrambeni diplomaciji, da bi zagotovile svoje osnovne zaloge iz zaželenih držav proizvajalk hrane.
Skratka, globalne prepovedi izvoza hrane so pretresle kmetijski svet z daljnosežnimi posledicami tako za razvite države kot države v razvoju. Bistveno je, da zainteresirane strani v kmetijstvu pozorno spremljajo ta razvoj, sodelujejo v diplomatskih prizadevanjih in raziskujejo inovativne rešitve za zagotavljanje prehranske varnosti v tej hitro spreminjajoči se pokrajini.