Nove terenske raziskave na Univerzi Clarkson v severnem delu New Yorka preučujejo, kako lahko mikrobi potujejo od mest nanosa gnoja do pridelkov v smeri vetra. Raziskovalna skupina pod vodstvom Shane Rogers, izredni profesor za gradbeništvo in okoljsko inženirstvo, je meril, kako daleč so pogoste bakterije – vključno z Salmonella in E. coli— verjetno potujejo proti vetru z mest nanosa gnoja.
"Naš cilj je bil zagotoviti logičen okvir za preučevanje te poti," je dejal Rogers.
Skupina je uporabila podatke s terena, da bi razumela, kako te bakterije potujejo z mest nanosa gnoja za proizvodnjo. Raziskava je trajala tri leta. Vzorce so vzeli na več razdaljah od mest nanosa gnoja in izmerili prisotnost bakterij, ki povzročajo bolezni.
Raziskovalci so uporabili računalniške modele, da bi razširili svoje razumevanje.
"Ni mogoče pridobiti meritev za vse možne okoliščine, ki lahko obstajajo," je dejal Rogers. "Modeli nam omogočajo napovedovanje kontaminacije v večjem obsegu verjetnih pogojev, kot bi jih zagotovile naše neobdelane meritve."
Ti vključujejo vrsto gnoja, teren kmetije in vremenske razmere v času vnosa gnoja.
Ekipa je ocenila tudi tveganje za bolezen. To je ekipi omogočilo boljše razumevanje, kako verjetno je, da bo nekdo zbolel zaradi pridelka, ko je prisotna določena količina bakterij.
Skupina je z združevanjem vseh teh podatkov ugotovila, da je treba polja za pridelavo odmakniti od območij nanosa gnoja za najmanj 160 metrov. Ta razdalja bi morala pomagati zmanjšati tveganje za bolezni, ki se prenašajo s hrano, na sprejemljive ravni (1 od 10,000). Rogers je poudaril, da je nasvet za minimalen zastoj.
"(160 metrov je) najmanjša razdalja, ki bi jo morali pridelovalci vzdrževati med dejavnostmi vnosa gnoja in območji pridelave," je dejal Rogers.
Dodatna razdalja in zamuda med nanosom gnoja in žetvijo bi zagotovila dodatno zaščito.
O študija se pojavlja v Journal of Environmental Quality. Ta projekt sta podprla Konkurenčna štipendija Nacionalne raziskovalne pobude in Iniciativa za kmetijsko hrano in raziskave (AFRI) iz Program kakovosti zraka Nacionalnega inštituta za prehrano in kmetijstvo (NIFA)..