#AgriculturalEconomy #TradePolicies #FoodSecurity #Kazakhstan #SunflowerSeedExports #EconomicDevelopment
Izvozna tarifa za sončnična semena v Kazahstanu naj bi potekla 31. avgusta, kar je sprožilo razprave o njeni odpravi. Ta situacija je ponovno zanetila spore med proizvajalci semen in predelovalci olja. Kmetje želijo izvoziti več semen po višjih cenah, medtem ko proizvajalci olja iščejo poceni domače surovine.
Pred kratkim so kmetje razkrili, da so neracionalne zaloge v sezoni 2021/22 povzročile zamujeni dobiček, ki je presegel 100 milijard tenge zaradi uvedbe izvozne tarife.
V odgovor so proizvajalci olja pripravili tiskovno konferenco, na kateri so nasprotovali tem trditvam in izjavili, da takšne količine semen v državi niso na voljo. Trdijo, da domača ponudba semen ne zadošča za lokalno povpraševanje.
Komercialni direktor Qazaq Astyq Group Alexander Buzhenitsa je namignil, kako proizvajalci semen nenamerno utirajo pot ponovnemu izvozu ruskih surovin. To ogroža prehransko varnost Kazahstana.
Poleg tega članek obravnava pomisleke glede vpliva na varnost preskrbe s hrano v državi. Buzhenitsa trdi, da izvoz surovin zmanjšuje kazahstansko predelovalno industrijo, medtem ko si druge države prizadevajo okrepiti svojo. Vzpon obratov za predelavo nafte v Srednji Aziji, ki ga spodbuja potreba po surovinah, kot so sončnična semena, predstavlja gospodarski izziv za Kazahstan.
Članek poudarja, da bi lahko ruski trgovci izkoristili nizke izvozne tarife in preimenovali ruska semena v kazahstanske proizvode za dostop do trgov na Kitajskem, Uzbekistanu in Tadžikistanu. Takšna dejanja spodkopavajo gospodarsko rast in prizadevanja Kazahstana za industrijski razvoj.
Buzhenitsa poudarja, da se kljub izvozni tarifi trgovina z oljnicami nadaljuje, pri čemer Kitajska preplačuje kazahstanska sončnična semena. Poudarja kompleksnost pogodb in obdelav v nasprotju s preprostimi kupo-prodajnimi posli.
Članek se poglobi tudi v strategije, ki jih Kazahstan uporablja za upravljanje domačih trgov. Buzhenitsa razpravlja o ravnovesju med ponudbo in povpraševanjem, pri čemer poudarja, da Kazahstan ohranja načrtovan pristop, da bi se izognil zasičenosti trga.
Članek se zaključi s pozivom k previdnosti pri uvedbi omejevalnih ukrepov za izvoz predelanih proizvodov. Poudarja lekcije iz sosednjih držav, kot so Ukrajina, Belorusija in Rusija, ki so omejile izvoz surovin, hkrati pa spodbujale močno predelovalno industrijo. Posledice teh dogodkov so pomembne in vplivajo tako na gospodarsko rast kot na prehransko varnost v Kazahstanu.