#Kmetijstvo #Evropa #Delovna sila #Demografija #Razdelitev zemlje #Industrializacija #Trajnost
V Evropski uniji je kmetijski sektor pomemben delodajalec, saj po ocenah zaposluje 8.6 milijona posameznikov, kar predstavlja 4.2 % celotne delovne sile. Romunija in Poljska sta ključni igralki, ki se ponašata z največjim številom kmetijske delovne sile. Vendar ta statistika le opraska površje, saj žetev ostaja sezonska dejavnost, pri čemer je veliko zaposlenih prek začasnih pogodb, kar slika niansirano delovno okolje. Ob upoštevanju takšnih odtenkov Eurostat predlaga približno 17 milijonov delovne sile v sektorju.
Evropski kmetijski sektor, v katerem tradicionalno prevladujejo moški, s precejšnjim deležem vodij kmetij, starejših od 55 let, se sooča z demografskimi izzivi. Še vedno obstajajo izjemna neravnovesja med spoloma, zlasti na Nizozemskem, kjer ženske predstavljajo le 5.6 % kmetov. Nasprotno pa Latvija in Litva napredujeta k bolj uravnoteženemu razmerju med spoloma. Na 157 milijonih hektarjev obdelovalne zemlje, razdeljene med 9.1 milijona kmetij, se kaže velika neenakost v porazdelitvi zemlje. Približno 52 % kmetijskih zemljišč spada pod nadzor le 4 % kmetij, ki presegajo 100 ha. Nasprotno pa majhne kmetije, ki obsegajo manj kot 5 ha, uporabljajo le 6 % razpoložljive zemlje, čeprav predstavljajo 40 % vseh kmetij.
Ta nesorazmerna koncentracija zemlje odraža industrializacijo kmetijstva, kjer izbrane korporacije uporabljajo napredne tehnologije, stroje in metode za pridelavo ogromnih količin pridelkov za svetovne trge.
Evropska kmetijska krajina odraža zapleten preplet tradicije, industrializacije in demografskih sprememb. Medtem ko prevladuje veliko kmetijstvo, se mali kmetje borijo za preživetje. Obravnavanje razlik med spoloma in spodbujanje trajnostnih praks sta ključnega pomena za zagotavljanje odpornosti in vključevanja sektorja pred razvijajočimi se izzivi.