#Kmetijstvo #Rusija #Daljni vzhod #Kmetijska proizvodnja #Vremenske razmere #Podporni ukrepi #Donos pridelka #Razvoj infrastrukture #Vladna podpora #Razvoj podeželja #Kmetijski izzivi #Nalezljive bolezni #Dinamika trga
V letu 2023 je kmetijska proizvodnja v večini regij ruskega Daljnega vzhoda doživela upad, na kar so vplivale neugodne vremenske razmere, ki so škodile pridelkom. Vendar pa potekajo prizadevanja za razširitev obdelovalnih površin in uvedbo dodatnih podpornih ukrepov v sektorju. Kljub izzivom, kot so izbruhi nalezljivih bolezni, ki prizadenejo velika podjetja, obstajajo obetavne pobude za oživitev kmetijskih dejavnosti.
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo Ruske federacije so samo štiri regije na ruskem Daljnem vzhodu leta 2023 pokazale pozitivno rast kmetijske proizvodnje. Judovska avtonomna oblast je pokazala največjo rast s 13.9 %, sledi ji Magadanska oblast (+3.5). %), Burjatija (+2.7 %) in Jakutija (+0.2 %). Nasprotno pa je skupna kmetijska proizvodnja v državi doživela rahel upad, pri čemer je indeks padel na 99.7 %. Indeks za ruski Daljni vzhod pa je znašal le 93.9 %, kar kaže na izrazitejši padec proizvodnje v primerjavi z državnim povprečjem.
Primorska, ki je tradicionalno vodilni pridelovalec kmetijskih proizvodov, se je v letu 2023 soočila s precejšnjimi izzivi zaradi neugodnih vremenskih razmer. Poplave so močno prizadele letino soje in koruze, kmetje pa so povzročili velike izgube. Da bi ublažili učinke, oblasti načrtujejo povečanje obdelovalnih površin za 1 % v tekočem letu, s poudarkom na pridelkih, kot sta koruza in riž. Vendar pa so se pojavili pomisleki glede pomanjkanja mineralnih gnojil, saj je za prihajajočo sadilno sezono založenih le 30 % zahtevane količine. Prizadevanja za uvoz dodatnih gnojil po železnici iz Sibirije so naletela na težave zaradi velikega obsega izvoza v tujino.
Medtem se kmetijski pridelovalci v Amurski regiji pripravljajo na precejšnjo širitev pridelave koruze, z načrti, da bodo leta 55,000 presegli 2024 hektarjev in podvojili površine prejšnjega leta. Pobude, kot je vzpostavitev dvigal za žito s strani podjetij, kot je »Target Agro«, so namenjene izboljšanju infrastrukture za predelavo žit, kar omogoča povečanje proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti.
V sosednjem Zabajkalskem okraju so prizadevanja za povečanje kmetijskega izvoza obrodila obetavne rezultate, saj so leta 1.7 zabeležili 2023-kratno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Ministrstvo za kmetijstvo v regiji je poudarilo znatno rast izvoza žita, čeprav je precejšen del v tranzitu skozi regijo, namesto da izvira z lokalnih kmetij.
Državna podpora je še vedno ključna pri ohranjanju kmetijskih dejavnosti na Daljnem vzhodu. Ministrstvo za kmetijstvo je leta 2023 namenilo približno 11 milijard rubljev za podporo kmetijstvu v regiji, pri čemer je bil pomemben del namenjen gradnji rastlinjakov. Letos so predvidena dodatna sredstva v višini več kot 500 milijonov rubljev za vzpostavitev rastlinjakov, da bi povečali regionalno samooskrbo s pridelavo zelenjave.
Lokalne oblasti prav tako krepijo prizadevanja za podporo podeželskemu gospodarstvu. V Zabajkalskem okraju so se subvencije za proizvodnjo volne skoraj podvojile, da bi rešili padajoče tržne cene, kar rejcem ovac zagotavlja prepotrebno olajšanje. Podobno je Amurska oblast dodelila 12.4 milijona rubljev za podporo mladim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi v okviru programa "Celoviti razvoj podeželja", in ponuja znatna enkratna plačila na podlagi meril stalnega prebivališča in zaposlitve.
Vendar pa nedavni izbruhi nalezljivih bolezni v kmetijskih podjetjih predstavljajo velik izziv za proizvodnjo. Uvedba karanten kot odgovor na izbruhe aviarne influence v regiji Sahalin poudarja nenehna tveganja, s katerimi se sooča sektor, kar zahteva hitre zadrževalne ukrepe in mehanizme nadomestil za prizadeta podjetja.
Kmetijska krajina na Daljnem vzhodu Rusije odraža dinamično prepletanje izzivov in priložnosti. Medtem ko neugodne vremenske razmere in izbruhi nalezljivih bolezni predstavljajo takojšnje ovire, usklajena prizadevanja za razširitev območij gojenja, izboljšanje infrastrukture in zagotavljanje ciljne podpore postavljajo temelje za trajnostni razvoj kmetijstva v regiji.