Azerbajdžansko prebivalstvo v prihodnjih letih ne bo soočeno s pomanjkanjem hrane, zagotavljajo lokalni strokovnjaki.
Ne tako dolgo nazaj je glavni ekonomist Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Maximo Torero izjavil, da se bo že letos približno 40 milijonov ljudi na svetu soočilo s problemom podhranjenosti.
»Kmetijsko-industrijski sektor je zdaj v veliki negotovosti. Če napovemo vpliv [konflikta] v Ukrajini, potem bomo leta 40 vsaj 2022 milijonov ljudi več soočali s kronično podhranjenostjo,« je dejal Torero. "In leta 2023 - več kot 70 milijonov ljudi.
Geopolitične razmere so povzročile motnje v dobavi žita, kar povečuje tveganje prehranske krize v številnih državah. Od začetka leta sta se močno podražili pšenica in koruza. Na zasedanju Varnostnega sveta ZN 21. maja je bilo ugotovljeno, da bodo svetovne zaloge pšenice zadostovale le za 10 tednov, stanje pa je slabše kot v kriznih letih 2007 in 2008.
Pomanjkanje hrane ne bo prizadelo Azerbajdžana, je prepričan ekonomist Eldaniz Amirov.
Spomnimo, da je pripravljenost Rusije, da letos na svetovne trge dobavi več kot 50 milijonov ton žita, ruski predsednik Vladimir Putin dejal na nedavnem srečanju v Sankt Peterburgu z predsednikom Belorusije Aleksandrom Lukašenkom.
Azerbajdžanci nikoli niso bili uvrščeni v kategorijo podhranjenih. V letu 2023 pa bo nekaj podražitev hrane po mnenju strokovnjakov še vedno neizogibno.
Povečana inflacija se bo nadaljevala do konca ruske specialne operacije v Ukrajini, meni Amirov. Šele po tem lahko pričakujemo vrnitev svetovnega gospodarstva na letno inflacijo v območju 2-3 %.
Po napovedih ekonomistov bodo cene nafte, kmetijskih proizvodov ruske in ukrajinske proizvodnje v bližnji prihodnosti še rasle.
Podobnega mnenja je tudi vodja Zveze svobodnih potrošnikov Azerbajdžanske republike Eyyub Huseynov. Po njegovih besedah je Azerbajdžan daleč od držav, ki se soočajo s pomanjkanjem hrane: republika ima velike zaloge.
Po drugi strani pa je vlada ustvarila ugodne pogoje za razvoj podjetij. Poleg tega se bodo v bližnji prihodnosti na osvobojenih zemljiščih izvajali različni kmetijski projekti.
Podražitev hrane pa je neizogibna, do sredine prihodnjega leta lahko pričakujemo 10-odstotno podražitev mleka, rastlinskega olja in nekaterih kmetijskih pridelkov. Tudi pekovski izdelki se bodo podražili za največ 10 %, meni borec za človekove pravice.
Rodovitna zemlja in regulacija cen
Mnogi pričakujejo, da bodo zdaj osvobojene dežele igrale pomembno vlogo pri zadovoljevanju domačega povpraševanja po hrani.
Ministrstvo za kmetijstvo ima vlogo pri projektu pametne vasi, ki načrtuje uporabo najnovejših tehnoloških dosežkov za povečanje kmetijske produktivnosti v regiji. Obenem ministrstvo poroča, da je bilo po celotnem Azerbajdžanu opravljeno 72.6% žetve žita, požetih je bilo 2.163 milijona ton žita. Tako so se viri močno povečali, to pa bo pripomoglo k ohranitvi cene kruha.
Poleg tega azerbajdžanska vlada izvaja ukrepe za znižanje ali stabilizacijo cen osnovnih živil. Na primer, kabinet ministrov je odobril odločitev, katere cilj je znižati stroške proizvodnje mesa za kmete: odpravljena je bila potreba po pridobitvi veterinarskega potnega lista za vsako žival (in plačilo državne dajatve v višini 20 manatov).
Hkrati se med obnovo in razvojem regij Karabah in Vzhodni Zangezur v osvobojena ozemlja prevaža drobno in veliko govedo. Lani so v okviru pilotnega projekta na kalbajarske pašnike prvič odpeljali 10,000 glav drobnice in velike živine. Letos – več kot 300 tisoč živali.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo razvoj osvobojenih dežel bistveno zmanjšal odvisnost države od uvoza. Po dostopnih podatkih je regija Karabah pred okupacijo pokrivala približno 15 % potreb Azerbajdžana po mesu. Pričakuje se, da bo po obnovitvi kmetijstva v območjih Karabah in Vzhodni Zangezur letno proizvedenih približno 30 tisoč ton mesa.
A to še ni vse. Sklad za razvoj podjetništva je uvedel mehanizem za podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo živilskih izdelkov iz minimalne potrošniške košarice.
MSP lahko v okviru državne podpore računajo na subvencioniranje obresti za posojila pri bankah in drugih finančnih organizacijah. Najprej bo to vplivalo na prejeta posojila za dobavo surovin državi za predelavo in nadaljnjo proizvodnjo hrane.