Včasih se vrne tovornjak pomaranč samo zaradi nekaj polomljenih škatel, potem pride Marko Kozjak z ekipo in reši posel pred propadom
Letošnje grške pomaranče so se pred tremi dnevi odpravile proti Hrvaški, naložil je 20-tonski tovornjak, voznik je tri dni sledil znakom CRO, opravil carino in bil le korak stran od tega, da pomaranče pobere in jih lepo razporedi v piramida na polici. je dvignil palico z rdečim NE.
Ustavil je pošiljko pomaranč in mu prepovedal vstop v trgovino, medtem ko je bil oranžni tovornjak še v logističnem parku. V trgovino sploh niso prišli. Razlog? Prve škatle pomaranč so bile zdrobljene, pošiljka se je nekoliko zamahnila, obrnila, pomaranče so zavrnili ...
In potem telefon Marko Kozjak vibrirala, ki že nosi vzdevek angela za varčevanje s hrano. On in njegov partner Nikola Vido ustanovil podjetje VeeMee pred nekaj leti, do danes pa so že izpilili svoje delo, v katerem delujejo skoraj kot intervencijska ekipa, da shranijo hrano, ki je na robu zavrnitve, da postane odpadna hrana.
Marko in VeeMee nastopata, ko so stvari na robu propada, ko so pomaranče iz Grčije blizu vrnitve v domovino zaradi vrste polomljenih škatel.
»Tovornjak smo preusmerili v skladišče, kjer ga bomo odprli in videli, v čem je težava. Predvidevam, da so se prve škatle na poti na Hrvaško nekoliko razbile in je tehnolog, ki pošiljko nadzoruje pred vstopom v trgovino, zavrnil. Če lahko, predlagamo rešitev, včasih je treba samo odstraniti nekaj zdrobljenih škatel in vse malo preurediti, ker je ostalo v redu, potem pa lahko tisti tovornjak pošljejo nazaj v logistiko na pregled in so pomaranče v trgovini v enem dnevu. To delamo, sicer bi se pomaranče vrnile v Grčijo, v teh treh dneh bi se verjetno še bolj poškodovale in postale odpadke,« je povedal Marko, ki razkriva vse težave v dobavni verigi in zakaj se vse pošiljke hrane zavračajo.
Ko se pošiljke zavrnejo, posel dejansko propade – kmet, ki je poslal pomaranče, trgovec, ki jih ni dobil, prevoznik, ki se je vozil sem ter tja zastonj. In na koncu je cel oranžni tovornjak poškodovan zaradi sprva le nekaj ohlapnih in zdrobljenih škatel. Zaman delo in še kaj – nepotrebni izpusti ton in ton CO2.
In izračun gre takole – za kilogram hrane, ki postane odpadek, se izpusti 1.26 kilograma CO2. Po zaslugi Marka in njegove intervencijske ekipe VeeMee na Hrvaškem vsako leto prihranijo približno 750 ton hrane in preprečijo nepotrebne emisije okoli 1000 ton CO2.
V pogovoru z njim njegov mobilni telefon ne preneha zvoniti, njegove številke je že dolgo veliko. Skoraj vse logistične verige na Hrvaškem se zanašajo na rešitve, ki jih ponuja VeeMee.
in Marko svoje delo je izpilil tako, da je delal kot menedžer v koncernu, kjer se je srečal z logističnimi verigami »pri srcu«, videl vse napake v sistemu, tako je pridobil izkušnje, zakaj hrano v logistiki največkrat zavržejo. Pogledal je tudi situacije, v katerih je globoko čutil, da je mogoče prihraniti tone in tone hrane, ker je šlo za navidez manjše napake, ne pa za težave, da je hrana slabe kakovosti ali slaba.
»Približno 70 odstotkov hrane se zavrže zaradi logistike, torej zaradi napačne palete, napačne škatle, napačno natisnjene ali pozabljene deklaracije. Približno 30 odstotkov jih zavrne zaradi kakovosti. na primer če je v prvovrstni limoni kakšna druga kakovostna limona in količina drugorazredne limone presega dovoljena dva do štiri odstotke. Takšna pošiljka bo zavrnjena in se vrne proizvajalcu in praviloma postane odpadek, takšno limono enostavno zavržejo,« pravi Marko o težavah v oskrbovalnih verigah, ki se pojavljajo vsak dan.
Treba je tudi reči, da tehnologi, ki nadzorujejo vsako pošiljko hrane, preden vstopi v trgovino, upravičeno zavrniti pošiljko, da gre za prvorazredni paradižnik, on pa ocenjuje, da je drugorazrednih paradižnikov preveč. Tehnologi so jez in sito, ki očisti blago, da tisto, kar je deklarirano v pošiljki, res pride na police.
Potem bodo pošiljko z Nizozemske zavrnili, če bo na deklaraciji pomotoma vpisano leto trgatve 2021, mi pa smo že v letu 2022. In to je bilo – zavrnitev pošiljk zaradi napake in dejstvo, da je nova, popravljena deklaracije ne smete prilepiti. Vse to se preprosto vrne domov, na Nizozemsko, Španijo, Grčijo…
Takšne težave in napake v sistemu so zmotile Marka, ki je ustvaril rešitve za nekatere »logistične« težave, ko gre za zdravo hrano. Tako je nastal VeeMee, s katerim vsako leto prihrani okoli 750 ton hrane. Impresivno, vendar je problem veliko večji.
“Na Hrvaškem vsak dan zavržejo od 40 do 80 ton hrane, v turistični sezoni pa jih gre več kot 200 ton,” razkriva Marko.
Rešuje le kapljo v morju živilskih odpadkov in ugotavlja, da gre pravzaprav za »nevidno« hrano, saj je kupec ne vidi, niti ni prišel v trgovino, ker je zavrnil in je postal odpadek še v tovornjak, tovornjak.
Marko pri varčevanju s hrano poudarja, da je lepota njegovega dela v tem, da pogosto posežejo in poberejo sadje in zelenjavo slabše kakovosti, kar tudi ni zavrnjeno.
»Kar se odločimo za drugorazredno, se osredotočamo na prodajna mesta s hrano. Res je, včasih se vidi, da ima kakšno sadje ali zelenjavo pike, črtice, a da je hrana dobra in ni nujno, da postane odpadek,« je ponosen Marko.
Tudi njegove izkušnje kažejo, da se o problemu zavržene hrane veliko govori, a da se res malokdo želi z njim iskreno ukvarjati, zavihati rokave in ustvariti rešitev. Mnogi pa opazijo njegov trud in pravijo, da v pogovorih z Italijani, Madžari in Nemci vedno sliši isto vprašanje: "Zakaj ni ustvaril rešitve za preprečevanje zavržene hrane na ravni EU." Pojasnjuje, da njihovega modela ni enostavno ponoviti v drugih državah, čeprav sodeluje že z 28 tujimi partnerji iz 12 držav.
Toda korist je tam, saj s svojim poslovnim modelom neposredno zmanjšuje nastajanje živilskih odpadkov in se vedno vrača k zeleni komponenti, kar zmanjšuje emisije CO2.
»Ljudem je pogosto težko razumeti, kako prispevamo k zmanjšanju izpustov CO2, in lažje razumejo, ko kdo reče, da je zasaditev drevesa neposredno vplivala na zmanjšanje ene tone CO2. Resnica je malo drugačna, tudi ko posadimo drevo, bo trajalo 20 let, vrsta, kot je hrast lužnjak, in 40 let, preden zraste in pridobi sposobnost absorbiranja tone CO2. Če pa hrano prihranimo pred neposrednim odmetavanjem, je učinek zmanjšanja emisij CO2 viden takoj,« pravi Marko.
Dodaja, da ne želi zmanjšati ali ustaviti sajenja dreves, ampak nas spodbuditi k razmišljanju, da poleg prepotrebne sajenja dreves, delati moramo na drugih problemih, ki ustvarjajo negativen ogljični odtis.
In prav z usmerjanjem pogovora k trajnostnemu, k zmanjševanju izpustov CO2 in zelenemu, Marko odkriva nove ambicije in vizijo, za katero se zdi, da je na dosegu roke.
»Z investitorjem se trenutno pogajamo o projektu, ki je kot ideja nastal pred tremi ali štirimi leti. A zadnje mesece smo intenzivno delali na brušenju detajlov. Želimo uvesti IDO ali začetno ponudbo DEX. Naša kriptovaluta bi bila tesno povezana z zgodbo o trajnosti, zmanjšanju emisij CO2 in našo zeleno komponento. Toda kaj bi naredilo kriptovaluta VeeMee posebnost je v tem, da bi se zanašala na fizično delo, ki ga opravljamo vsak dan, ne bi bila povsem virtualna zgodba, ki se je ni mogoče dotakniti,« razkriva Marko?
Ne želi še razkriti vseh podrobnosti, le toliko, da ima velike ambicije, da mnogi razumejo problem zavržene hrane in ekološki odtis pri nastajanju teh odpadkov, pravi, da obstajajo tisti, ki so pripravljeni vlagati v dobro zgodba.
Omenimo še, da je Marko preko VeeMeeja ustvaril sistem sledljivosti hrane, tako da s skeniranjem QR kode v trgovini na mobilnem telefonu lahko kupec prebere, kdo je pridelal, na primer solato, ki jo bo kupil, ampak tudi vse podrobnosti življenja. ga je proizvedel. Sistem sledljivosti sta Marko in njegov partner Nikola Vida ustvarila iz preprostega razloga – otrokom sta želela omogočiti, da vedo, kaj jedo, od kod prihaja in kako je bilo vzgojeno. V njihovem sistemu sledljivosti kroži približno 25,000 ton hrane.