V Moskvi se je v Znanstveno informacijskem centru Zvezne državne proračunske znanstvene ustanove Zveznega znanstvenega centra za hortikulturo odprl XII mednarodni forum "Vrtni dnevi v Biryulyovu", ki bo trajal od 18. do 19. avgusta. Tema letošnjega foruma je bil "Prispevek temeljne znanosti k trajnostnemu razvoju kmetijstva, oblikovanju zdravja in kakovosti življenja prebivalstva Ruske federacije." Plenarnega zasedanja so se udeležili predsednik Ruske akademije znanosti AM Sergejev, direktor Zveznega znanstvenega centra za hortikulturo akademik IM Kulikov, akademik Yu.F. Lachuga in drugi znanstveniki.
"Po eni strani je ta dogodek mednarodna konferenca, je pa tudi kraj, kjer se lahko na splošno pogovarjate o problemih razvoja našega kmetijstva in različnih interdisciplinarnih področjih, ki so zdaj zelo zanimiva za državo," je dejal predsednik Ruske federacije. Akademija znanosti AM Sergeev. – Sedaj smo v zelo odgovorni situaciji, ko so vprašanja sodobnega znanstveno usmerjenega razvoja kmetijstva dosegla svoj polni potencial. Glavni problem, ki ga imamo v državi, je neučinkovitost našega inovacijskega sistema.”
Predsednik Ruske akademije znanosti je opozoril, da je razlog za težaven razvoj kmetijstva v Rusiji danes na področju komunikacij in administracije. Inštituti in raziskovalni centri niso prenehali delati že od časov ZSSR, vendar se njihovi dosežki zdaj zelo težko udejanjajo. Posel, po mnenju AM Sergeeva, prav tako ni kriv za to, kar se dogaja. Problem je pomanjkanje »srednjega člena«, plasti, ki bi povezovala industrialce z znanstveniki.
»O tem včasih razpravljamo v primerjavi z, recimo, zdravstvenim sistemom. Poglejte – na ministrstvu za zdravje imamo tako imenovane glavne svobodne specialiste za različna področja. To so zelo močni znanstveniki, voditelji, a kljub temu zasedajo odgovorne upravne položaje. Enak model naše akademske prisotnosti bi moral biti na Ministrstvu za kmetijstvo,« je dodal predsednik Ruske akademije znanosti.
SEBE. S Sergejevom se je strinjal predsednik odbora državne dume za agrarna vprašanja VI Kašin. V svojem uvodnem poročilu je orisal druge velike probleme sodobne ruske rastlinske in živinoreje. Med glavnimi je bila odvisnost od uvoženih semen in tehnologij na številnih področjih. Da bi se spopadli s tem, je treba podpreti ne le rejce ali genetike, ampak tudi razvijalce strojev in kombajnov, ki jih na ruskih kmetijah primanjkuje.
Eno od možnih rešitev je predlagal akademik Yu.F. Shack: »Kljub vsemu in kljub vsemu institucije delujejo naprej. Vsako leto pridelajo več kot 300 novih sort in hibridov. Moram povedati, da do leta 1990 nismo imeli težav v nobeni smeri v semenarstvu, ampak zakaj? Ker je pod okriljem ministrstva deloval močan sistem semenarske dejavnosti. Potem je prišlo do ločitve funkcij. VASKhNIL je izdal semena višjih reprodukcij, nato so poskusne kmetije, ki so bile z njimi, prinesle ta semena v naslednje faze in jih prenesle na končne kmetije. Tam je bil jasen sistem. Upoštevati moramo izkušnje, ki so nam jih zapustili naši veliki predniki. Rad bi citiral VI Edelsteina: "Brez biologije je tehnologija slepa, brez mehanizacije je mrtva, vendar o vsem odloča neizprosna ekonomija." Še vedno moramo rasti in rasti, brez temeljne znanosti pa bo to nemogoče.«