#Kazahstan #Kmetijstvo #Diverzifikacija pridelkov #OilseedCrops #ForageCrops #SustainableAgriculture #RegionalDevelopment #CropReallocation #AgriculturalPolicy #EnvironmentalSustainability
V poskusu preoblikovanja kazahstanskega kmetijskega sektorja je podpredsednik vlade Serik Zhumangarin nedavno ocenil izvajanje pobude za diverzifikacijo pridelkov. Kmetijska krajina države naj bi v sezoni 2024 doživela znatne spremembe, s predvideno skupno setveno površino 23.9 milijona hektarjev, kar pomeni zmanjšanje za 115.6 tisoč hektarjev v primerjavi s prejšnjim letom.
V prihajajoči kmetijski sezoni se bo pridelava pšenice zmanjšala za 439.2 tisoč hektarjev in ječmena za 129.5 tisoč hektarjev. Nasprotno pa je strateška usmeritev v širitev posevkov oljnic za 414.7 tisoč hektarjev in krmnih rastlin za 96.4 tisoč hektarjev. Namen tega premika je optimizirati dodeljevanje pridelkov in povečati kmetijsko produktivnost po vsej državi.
Posebej je treba omeniti načrtovano zmanjšanje pridelkov, ki zahtevajo veliko vode, kot sta bombaž (za 16 tisoč hektarjev) in riž (za 6.4 tisoč hektarjev), kar kaže na zavezanost k trajnostnim kmetijskim praksam.
Večje zmanjšanje pridelave pšenice se pričakuje v regiji Akmolinsk, kjer bo 251.3 tisoč hektarjev prerazporejenih oljnicam, s čimer se bo znatno povečala površina sajenja s 198 tisoč hektarjev leta 2023 na 400 tisoč hektarjev leta 2024. Podobno bodo regije, kot so Kostanay, Severni Kazahstan, Abai in Pavlodar sta pripravljena razširiti svoja območja gojenja oljnic.
Na splošno bodo leta 2024 največje površine, namenjene oljnicam v Kazahstanu, v Severnem Kazahstanu (751 tisoč hektarjev), Kostanaj (746 tisoč hektarjev) in z načrtovanimi širitvami v regiji Akmolinsk. Vzhodni Kazahstan bo priča opaznemu povečanju pridelave oljnic, ki bo dosegla 219 tisoč hektarjev, kar je za 9 tisoč hektarjev več kot leta 2023.
V skladu s tržnimi zahtevami in predelovalnimi zmogljivostmi so bile predlagane pobude za zmanjšanje pridelave koruze za 15 tisoč hektarjev v regijah Almaty in Zhetisu. To zmanjšanje bo olajšalo širjenje prednostnih poljščin visoke vrednosti. Poudarek je na opolnomočenju regionalnih uprav za dajanje prednosti oljnicam na podlagi lokalnih kmetijskih zmogljivosti in infrastrukture.
Poleg tega obstaja usklajeno prizadevanje za povečanje pridelave krmnih rastlin za 96.4 tisoč hektarjev, da bi okrepili krmno osnovo, ki je bistvena za rast mlečne industrije in razvoj živinoreje.
Načrtuje se tudi povečanje pridelave družbeno pomembnih poljščin, kot je sladkorna pesa, za 13.3 tisoč hektarjev, s ciljem doseči 26.3 tisoč hektarjev zasaditvenih površin. Predvsem vlada zagotavlja celovito podporo proizvajalcem sladkorne pese, vključno s subvencijami in višjimi stopnjami povračil za nabavo specializirane opreme.
Za večjo uporabo gnojil in zmanjšanje korupcijskih tveganj v kmetijskem sektorju se preučuje mehanizem za vnaprejšnje subvencije, s poudarkom na učinkovitem upravljanju virov in preglednosti.