2022: Vzpostavitev enotne digitalne platforme za kmetijstvo
Ministrstvo za kmetijstvo je konec oktobra 2022 napovedalo oblikovanje enotne digitalne platforme za kmetijstvo. Po besedah Maxima Zakharova, namestnika direktorja oddelka za digitalni razvoj in upravljanje državnih informacijskih virov ministrstva za kmetijstvo, bo nova rešitev združila vse informacijske sisteme ministrstva.
Kot je poudaril Maxim Zakharov, bi moral ta korak postati zgled za industrijo, kjer vsako podjetje, vsaj veliko, "ponovno odkrije kolo." To po njegovem mnenju še ni preveč kritično glede na splošno nizko stopnjo digitalizacije industrije. Podjetja bodo dosegla videz standardov, vendar ne takoj, zato jih je treba spodbujati, tudi z zgledom.
Očitno je, da je digitalizacija namenjena predvsem povečanju učinkovitosti proizvodnje. Izhodišče za to je razpoložljivost zanesljivih podatkov o industriji,« je dejal Dmitry Patrusheva, vodja ministrstva za kmetijstvo, ko je govoril na strateškem zasedanju o umetni inteligenci, ki je potekalo skupaj s Sberbank maja 2022.
Po besedah Patruševa bo zbiranje in obdelava informacij o industriji, vključno z uporabo velikih podatkov, potekala v okviru informacijskega sistema "eno okno". Načrtovano je bilo, da ga dajo v komercialno obratovanje do konca leta 2022.
Na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da digitalizacija kmetijsko-industrijskega kompleksa prispeva tudi k izboljšanju kakovosti in varnosti proizvodov. Do oktobra 2022 v državi deluje sistem Merkur, ki zagotavlja enotno informacijsko okolje za veterinarstvo, povečuje stopnjo biološke in živilske varnosti izdelkov.
Po besedah Patruševa ministrstvo za kmetijstvo v strateški perspektivi načrtuje ustvarjanje edinstvenega digitalnega ekosistema okoli kmetijstva, ki bo združeval sisteme upravljanja informacij na več ravneh agroindustrijskega kompleksa, povezanih industrij in oddelkov.
2020: Razvoj koncepta nacionalne platforme »Digitalno kmetijstvo
” Lanit-Integration je razvil koncept nacionalne platforme “Digitalno kmetijstvo”. To so v Lanitu objavili 12. februarja 2020.
Platforma nastaja v skladu z istoimenskim resornim projektom Ministrstva za kmetijstvo – »Digitalno kmetijstvo«. Obenem je ministrstvo za kmetijstvo odgovorno tudi za razvoj jedra platforme. Natečaj za izdelavo koncepta, kot izhaja iz informacij o razpisu Ministrstva za kmetijstvo na uradni spletni strani javnih naročil, je ministrstvo izvajalo od septembra do oktobra 2019.[2] Stroški izdelave koncepta so znašali 50 milijonov rubljev. Je pa ministrstvo z Lanitom podpisalo pogodbo za več kot polovični znesek – 22.9 milijona rubljev.
Drugo mesto po rezultatih razpisa za izdelavo koncepta je zasedla Moskovska državna univerza Lomonosov. Poleg njega so na tekmovanju sodelovale še tri druge organizacije – Finančna univerza pri Vladi Ruske federacije, Znanstveno-industrijska družba Visoke tehnologije in strateški sistemi ter Sistemi upravljanja.
Obdobje, v katerem naj bi Lanit razvil koncept, je po razpisnih informacijah obdobje od 25. oktobra do 31. decembra 2019.
Z besedilom koncepta TAdviser se ni bilo mogoče seznaniti, saj ministrstvo za kmetijstvo in Lanita dokumenta publikaciji nista posredovala, ne da bi pojasnila, s čim je to povezano in kdaj bo dokument objavljen v javnosti.
Platforma bo vključevala več kot 50 storitev, potrebnih za upravljanje industrije, je povedal Lanit.
Po besedah predstavnikov Lanita koncept predvideva, da bo platforma vključevala šest podplatform, ki bodo omogočale digitalizacijo naslednjih področij kmetijstva:
- raba in gospodarjenje z zemljišči;
- sledljivost izdelkov;
- agrometeoprognozirovaniya;
- zbiranje industrijskih podatkov;
- informacijska podpora in nudenje storitev;
- shranjevanje in distribucija informacijskega gradiva.
V zvezi z besedilom koncepta je Pavel Svarnik, izvršni direktor Centra za strateški razvoj in digitalno transformacijo Lanit-integracija, za TAdviser povedal, da je treba platformo ustvariti v letih 2020-2024.
O tem, kakšne točno bodo te hrbtenične pobude, za TAdviser ni posredoval informacij.
Platforma bo, kot so povedali v Lanitu, vključevala več kot 50 storitev, potrebnih za upravljanje panoge. Kot primera storitev platforme je Pavel Svarnik navedel dve izmed njih TAdviser – reševanje nalog večfaktorskega spremljanja in modeliranja razvoja bolezni pridelkov ter opravljanje funkcije agrometeoprognoze.
Storitve platforme bodo, kot ugotavljajo v Lanitu, javne in zasebne. Slednje pomeni tiste, ki bodo padle pod nadzor nevladnih organizacij. V tem primeru bo operater, po besedah Pavla Svarnika, ki industriji zagotavlja zahtevane storitve, zagotavljal določeno raven kakovosti storitev.
Iz zveznega proračuna bodo financirane samo storitve, ki so namenjene reševanju državnih nalog računovodstva, nadzora in regulacije v industriji. Ali bodo tisti med njimi, ki jih bodo upravljale nevladne organizacije, prejeli državna sredstva, za TAdviser ni povedal, pri čemer je opozoril, da je treba formate financiranja in upravljanja platforme še oblikovati. Prav tako po Svarnikovih besedah v primeru platforme ne bo izračunan njen skupni strošek, temveč bo določena cena ustvarjanja ločenih podplatform in storitev.
Ko je govoril o velikem številu storitev platforme, je Pavel Svarnik za TAdviser povedal, da bodo podplatforme imele različno število storitev različne kompleksnosti, ena od njih pa bo imela "samo eno storitev".
V prvi vrsti bodo storitve platforme koristne za kmetijske pridelovalce, je prepričan Lanit. Zlasti bodo operaterjem omogočili zagotavljanje storitev po vsej Rusiji. Pavel Svarnik je ob tem za TAdviser pojasnil, da storitev platforme, ki ima zaradi opravljenih storitev geografsko vez – na primer odhod brigade na teren – ne bo mogoče izvajati sočasno. enega dobavitelja po vsej državi.
Kot je za TAdviser povedal Alexander Arkhipov, direktor Oddelka za digitalni razvoj in upravljanje državnih informacijskih virov kmetijsko-industrijskega kompleksa Ministrstva za kmetijstvo, je bila ena od zahtev ministrstva za ustvarjanje koncepta računovodstvo osebnih podatkov kot enega ključnih sredstev industrije in njene usmerjenosti v uporabo sodobnih načel njihovega zbiranja in obdelave.
Interakcija udeležencev kmetijsko-industrijskega kompleksa v elektronski obliki, ki jo predvideva platforma, bo po izračunih Lanita omogočila postavitev temeljev za nove pristope k kmetovanju. Na primer natančno kmetovanje in napovedovanje pridelka. Po drugi strani pa bodo podatki, zbrani na platformi, lahko povečali preglednost in predvidljivost procesov za udeležence na trgu ter zmanjšali tveganja finančnih institucij, ki izvajajo izdajo sredstev za ciljne industrijske programe. Implementacija platforme bo omogočila država doseči novo raven nadzora industrije, pridobiti bolj fleksibilen sistem upravljanja, ki temelji na popolnih zanesljivih in ažurnih podatkih,« je povedal Murat Marshankulov, generalni direktor Lanit-Integration.
Hkrati bodo informacije, zbrane s storitvami platforme, po njegovem mnenju zahtevale tudi organizacije sorodnih panog: dobavitelji proizvodnih sredstev in materialnih virov, banke in zavarovalnice, kupci kmetijskih proizvodov, logistična podjetja. Poleg tega je Lanit prepričan, da bo platforma postala osnova za izgradnjo celotnega ekosistema dodatnih storitev in storitev za agroindustrijski kompleks.
2018: Razvoj resornega projekta “Digitalno kmetijstvo”
Ministrstvo za kmetijstvo je razvilo resorni projekt »Digitalno kmetijstvo«, ki naj bi se v celoti izvajal v obdobju od 2019 do 2024. To je 17. oktobra izjavil državni sekretar – namestnik ministra za kmetijstvo Ruske federacije Ivan Lebedev. 2018 med razširjeno sejo znanstvenega in strokovnega sveta odbora Državne dume za agrarna vprašanja.
Po besedah Ivana Lebedeva bo proračun projekta znašal 304 milijarde rubljev. Polovico teh sredstev naj bi prejeli od države kot dodatno subvencijo, preostalih 152 milijard rubljev pa iz zunajproračunskih virov, in sicer iz agro- in IT podjetij.
Pod digitalnim kmetijstvom, kot izhaja iz besedila projekta, dostopnega na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, ministrstvo razume kmetijstvo, ki temelji na sodobnih metodah pridelave kmetijskih pridelkov in hrane z uporabo digitalnih tehnologij (internet stvari, robotika, umetna inteligenca, analiza velikih podatkov, e-trgovina itd.), zagotavljanje rasti produktivnosti in zmanjševanja stroškov proizvodnje.
Cilj projekta je digitalna transformacija kmetijstva z uvedbo digitalnih tehnologij in platformnih rešitev za zagotovitev tehnološkega preboja v agroindustrijskem kompleksu in doseganje 2-kratne rasti produktivnosti v »digitalnih« kmetijskih podjetjih do leta 2024.
Projekt predvideva nabor ukrepov za implementacijo digitalnih tehnologij in platformskih rešitev v kmetijsko-industrijski kompleks. V njegovem okviru Ministrstvo za kmetijstvo načrtuje implementacijo, izdelavo in razvoj številnih programskih izdelkov, in sicer:
- nacionalna platforma digitalnega državnega upravljanja kmetijstva »Digitalno kmetijstvo«;
Med cilji platforme je zagotoviti priložnost za prepoznavanje in analizo točkovnih problemov in pogojev, ki ovirajo razvoj digitalnih tehnologij v kmetijsko-industrijskem kompleksu regij Rusije, ter opredeliti glavne in najbolj obetavne digitalne tehnologije. za kmetijske pridelovalce.
Drugi namen platforme je zbiranje podatkov zveznih izvršnih organov o kmetijskih zemljiščih za njihovo naknadno računovodstvo, spremljanje in analitiko.
Projekt tudi navaja, da vam bo platforma Digital Agriculture omogočila gradnjo dela in zagotavljanje sistema dostopa do informacij o nasprotni stranki, kar bo posledično omogočilo takojšen pregled podjetij pri reševanju resnih vprašanj, kot so finančne organizacije, ter njihovo posojanje in zavarovanje. Poleg tega bo platforma omogočala daljinski nadzor nad količino prejetega izdelka, njegovo kakovostjo, procesom predelave, premikanjem in drugimi operacijami.
- modul “Kmetijske rešitve”;
Ta modul bo podplatforma nacionalne platforme »Digitalno kmetijstvo«, namenjena izboljšanju učinkovitosti kmetijskih proizvajalcev. Med nalogami podplatforme je doseganje naslednjih kazalnikov:
- povečanje produktivnosti dela v kmetijskih podjetjih za 2-krat na zaposlenega;
- zmanjšanje stroškov na enoto podjetja za poslovno administracijo za 1.5-krat;
- zmanjšanje deleža materialnih stroškov v stroških na enoto kmetijskih proizvodov (gorivo, gnojila, električna energija, sadilni material, krma itd.) za 20 % ali več.
Projekt predvideva tudi ustvarjanje panožno specifičnega elektronskega izobraževalnega okolja "Dežela znanja" za učenje na daljavo strokovnjakov kmetijskih podjetij.
Ministrstvo za kmetijstvo poleg ustvarjanja programskih izdelkov med izvajanjem projekta načrtuje usposabljanje strokovnjakov kmetijskih podjetij, ki oblikujejo njihove kompetence na področju digitalnega gospodarstva.