Kmetijski proizvodi kmetov v Armeniji niso predmet DDV. Zdi se, da je to davčna ugodnost, v resnici pa kot bumerang udari kmete same, ki so zaradi tega prisiljeni blago prodajati ceneje. Problem so poskušali rešiti že leta 2018, zdaj so pristopili znova.
Armensko ministrstvo za gospodarstvo znova poskuša rešiti dolgoletno težavo z obdavčitvijo kmetijskih proizvodov. V Armeniji ni obdavčen z DDV in zdi se, da je to koristno za kmete: tako ali tako ne zaslužijo milijonov, tako da od njih vsaj ne vzamejo davkov. Gre pa za to, da odsotnost DDV kmetom ne le ne pomaga, ampak jih pogosto ovira. Glede na to, da DDV ni najlažji davek, bomo problematiko pojasnili v posebnem odstavku, nato pa bomo spregovorili o samem predlogu zakona, ki ga za rešitev problematike predlaga gospodarsko ministrstvo.
Večbarvni DDV
DDV je davek, ki ga ne plača kmet, ki prideluje grozdje, in ne supermarket v Jerevanu, ki to grozdje prodaja. Doda se h končni ceni, ki jo plačava ti in jaz. Za poenostavitev ponazorimo situacijo na diagramu: na levi je »idealna«, na desni je dejanska.
Idealno je, če kmet proda pogojni kilogram grozdja. Njegov delež je 300 dramov, prikazan je zeleno. Poleg tega se zaračuna 60 dramov (to je 20%) DDV. Za teh 360 dramov trgovina zaračuna 100 dramov svojega pribitka, ki mu je prištet še DDV v višini 20 dramov (torej spet 20%). Na polici supermarketa grozdje stane 480 dramov.
Ob prodaji blaga supermarket državi plača dve rdeči »lisi« DDV: zgornji (lastni) in spodnji (kmetija). Po tem ga davčni urad obvesti: "Vaša prodaja je ustvarila 60 + 20 dramov DDV, 20 v vašem imenu, 60 v imenu kmeta."
Torej, če veriga DDV deluje normalno, potem za vse njene udeležence ustvari obremenitev 0%. Težave nastanejo, ko veriga odpove.
Kateri so prikazani na diagramu na desni. Davčni urad pravi supermarketu: »Mi ne zaračunavamo DDV od kmetov, ampak teh 60 dramov je treba nekomu vzeti. Vzeli vam ga bomo, drugega izhoda ni.”
Obstaja več možnosti za rešitev problema pred supermarketom. Prvi je, da jih daste iz svojega "trdnega denarja" (iz svojega "vijoličnega" kosa 100 dramov). Seveda tega nihče ne bo storil. Druga možnost je zvišanje končne cene in plačilo na račun kupca (tudi tega ne bo nihče naredil, da ne izgubi strank). Velja torej tretja možnost, kjer je »skrajni« kmet. Supermarket kmetu "odreže" 60 dramov (zelen kos na sliki) in kupi grozdje za 240 namesto 300, dodatnih 60 dramov (prikazano modro) pa da državi za plačilo DDV (tj. z modrim 60 dramov "ugasne" rdeče ).
Tako sva oba na pultu plačala in še naprej plačujeva 480 dramov, država pa ostane s svojimi rdečimi kosi, supermarket s svojim vijoličnim kosom, zeleni kos kmeta pa je znižan.