Droni…
Če razmišljate o čebelarstvu, morda razmišljate o dronih (čebeljih samcih).
Če pa razmišljate o kmetijstvu – natančneje o trajnostnih kmetijskih praksah v 21. stoletju – bi morali pomisliti na pomen zračnih robotov brez posadke.
Ti droni obljubljajo velik vpliv na trajnostno kmetijstvo 21. stoletja.
Dejansko je na novo objavljen pregledni dokument, "Droni: inovativna tehnologija za uporabo pri natančnem zatiranju škodljivcev”, ki se pojavlja v Journal of Economic Entomology, bi moralo biti obvezno branje. Delo štiričlanske mednarodne ekipe znanstvenikov, vključno z entomologom UC Davis Elvira de Lange, je eden prvih te vrste, ki povzema znanstveno literaturo o uporabi kmetijskih dronov za zatiranje škodljivcev.
De Lange, ki je sestavil ekipo avtorjev, pravi, da bi morale biti trajnostne kmetijske prakse v 21. stoletju vedno bolj odvisne od dronov in drugih inovativnih tehnologij.
V zagovarjanju potrebe po več raziskavah avtorji pravijo, da droni postajajo pomemben del natančnega zatiranja škodljivcev, od odkrivanja škodljivcev do njihovega nadzora.
V svojem pregledu poudarjajo, »kako bo trajnostno zatiranje škodljivcev v kmetijstvu 21. stoletja močno odvisno od novih tehnologij in kako bo ta trend vodil v vse večjo potrebo po multidisciplinarnem raziskovalnem sodelovanju med agronomi, ekologi, programerji programske opreme in inženirji. ”
»Predlagamo obsežno komunikacijo in sodelovanje med znanstveniki iz različnih strok, agenti za razširitev, industrijskimi strokovnjaki in komercialnimi pridelovalci, da bi dosegli optimalen potencial dronov za pomoč pri zatiranju in nadzoru škodljivcev,« je dejal De Lange, ustrezni avtor in podoktorski sodelavec v Laboratorij Christian Nansen, Oddelek za entomologijo in nematologijo UC Davis.
Članek obravnava uporabo dronov z opremo za daljinsko zaznavanje za odkrivanje težav s škodljivci iz zraka. Poziva k povečani uporabi brezpilotnih letal za aktiviranje, da bi zagotovili rešitve, kot je škropljenje pesticidov in izpuščanje organizmov za biološki nadzor. "Večina literature se nanaša na daljinsko zaznavanje," je dejal de Lange.
"Droni so postali nepogrešljivi za programe IPM v Braziliji, še posebej za biološki nadzor," je povedal glavni avtor in entomolog. Fernando Iost Filho Oddelka za entomologijo in akarologijo, Univerza v Sao Paulu, Brazilija. "Trenutno se uporabljajo za sproščanje parazitoidov na tisoče hektarjev poljskih pridelkov, kot sta sladkorni trs in soja," je dejal Filho, nekdanji študent na izmenjavi na UC Davis. "Pričakuje se, da se bo njihova uporaba za spremljanje zdravja pridelkov povečala tudi na brazilskih poljih v naslednjih nekaj letih."
Filho je pravkar zaključil magistrski študij o dronih in daljinskem zaznavanju v Braziliji in je trenutno doktorski študent. Soavtorja sta poleg De Langea še inženir in strokovnjak za komunikacijo z droni Zhaodan Kong, docent, UC Davis Department of Mechanical and Aerospace Engineering; in strokovnjak za daljinsko zaznavanje Wieke Heldens Nemškega vesoljskega centra, Center za opazovanje Zemlje, Nemčija.
"Zgodnje odkrivanje izbruhov in uporaba zdravljenja sta neločljivo povezana z učinkovitim zatiranjem škodljivcev, kar omogoča izvajanje odločitev o upravljanju, preden se škodljivci dobro uveljavijo in pride do izgube pridelka," so zapisali avtorji v svojem povzetku. »Spremljanje škodljivcev je dolgotrajno in ga lahko ovira pomanjkanje zanesljivih ali stroškovno učinkovitih tehnik vzorčenja. Zato trdimo, da je pomemben raziskovalni izziv, povezan z večjo trajnostjo zatiranja škodljivcev v sodobnem kmetijstvu, razvoj in spodbujanje izboljšanih postopkov spremljanja pridelkov.«
Droni lahko ciljajo na izbruhe škodljivcev ali žarišča v poljskih pridelkih in sadovnjakih, kot je koloradski hrošč na krompirjevih poljih ali listna uš sladkornega trsa v sirku, so poudarili znanstveniki. »Škodljivci so nepredvidljivi in niso enakomerno porazdeljeni. Tehnologije natančnega kmetijstva, kot je uporaba dronov, lahko ponudijo pomembne priložnosti za integrirano zatiranje škodljivcev (IPM).«
De Lange je pripomnil, da se brezpilotna letala vse pogosteje uporabljajo v kmetijstvu za različne namene, in je komentiral: "Pogosto so opremljeni s tehnologijo daljinskega zaznavanja za napovedi pridelka, vrednotenje fenologije pridelka ali karakterizacijo lastnosti tal."
"Obstaja nešteto možnosti za uporabo dronov pri zatiranju škodljivcev," je dejala. »Droni za zaznavanje, opremljeni s tehnologijo daljinskega zaznavanja, bi lahko pomagali odkriti žarišča škodljivcev. Škodljivci so pogosto majhni in jih je težko najti, zato lahko posredno odkrivanje s spremembami v tem, kako rastline odbijajo svetlobo, prej odkrije škodljivca, ga prej zdravi in obdrži škodo pod nadzorom.«
»Poleg tega bi lahko brezpilotna letala, opremljena z natančnimi razpršilnimi napravami ali razpršilniki organizmov za biokontrolo, uporabljala lokalizirane rešitve. Razpršila s pesticidi točno tam, kjer so potrebna, bi zmanjšala potrebo po škropljenju celotnega polja. Učinkovitejša distribucija organizmov za biokontrolo bi jih naredila bolj konkurenčno alternativo pesticidom.
»Opremo za daljinsko zaznavanje,« je dodal De Lange, »lahko namestite tudi na letala s posadko in satelite. Vendar pa brezpilotna letala letijo nižje, kar poveča prostorsko ločljivost slik in naredi oblake manj težavo. Na splošno so cenejši in z njimi je mogoče leteti pogosteje. V primerjavi z zemeljskimi napravami lahko brezpilotna letala v krajšem času pokrijejo veliko več tal.”
Avtorji so povedali, da bi lahko brezpilotna letala uporabili tudi za razširjanje sterilnih žuželk in motenj pri parjenju ter prispevali k preprečevanju izbruha škodljivcev, namesto da bi zagotavljali samo rešitve za obstoječe težave.
De Lange, ki ima doktorat iz kemijske ekologije na Univerzi v Neuchâtelu v Švici, se je laboratoriju Nansen pridružila leta 2016. Njeni raziskovalni interesi vključujejo interakcije med rastlinami in žuželkami, integrirano zatiranje škodljivcev, kemično ekologijo in precizno kmetijstvo. Veliko raziskuje kalifornijske jagode.
– Kathy Keatley Garvey, Univerza v Kaliforniji ANR
Fotografija na vrhu: dron nad poljem jagod v Santa Monici. Znanstveniki so poudarili, da lahko brezpilotna letala ciljajo na izbruhe škodljivcev ali vroče točke v poljskih enotah in sadovnjakih. Foto: Elvira de Lange