Zalivanje čebule s kapljičnim namakanjem zagotavlja dodaten pridelek čebule, pri čemer se voda najbolj učinkovito porabi. Zagotavlja večji donos v primerjavi z drugimi sistemi. Je pa tudi najdražja.
Na demo poljih UIKC je že mogoče ugotoviti, da kapljično namakanje pri čebuli daje večji pridelek. „Na dnevih čebule razpravljamo o tem, v kolikšni meri je donosno dodajati vodo in katera je najučinkovitejša metoda,“ pravi Luc Remijn iz Delphyja.
„Lanskoletne razlike v pridelku do 20 ton na hektar so bile izmerjene v predstavitveni postavitvi s kapljičnim namakanjem,“ pravi raziskovalec. "Nato smo primerjali objekte, kjer je bilo s kapalnimi cevmi dovedeno štirikrat 10 milimetrov vode, v primerjavi z naravno zalogo dežja. Vprašanje je, ali je ta dodatni donos mogoče realizirati letno.«
Poleg tega, da je bil svetovalec za gojenje pri Delphyju, Remijn je soorganizator Dnevov čebule, ki so potekali 3. in 4. septembra v imenu čebulnega centra znanja UIKC na Colijnsplaatu.
Razpoložljivost sladke vode določa načrt gradnje
LUC REMIJN, SVETOVALEC ZA GOJENJE PRI DELPHY
Zagotovo ne boste slišali Remijna reči, da pridelava čebule ni več mogoča na tleh, občutljivih na sušo. „Bolj kot prej sem prepričan, da razpoložljivost sladke vode določa gradbeni načrt. Za nekatere poljedelce to pomeni, da so potrebne naložbe za nadaljevanje pridelave čebule.«
Oskrba s svežo vodo
Po ekstremni suši leta 2018 sta poskusna kmetija Rusthoeve in UIKC dala zgraditi varovalni bazen za 3,000 kubičnih metrov deževnice za poskuse čebule. Poleg tega so bile lansko sezono vse parcele na hišni parceli opremljene s podzemnimi cevmi za oskrbo s svežo vodo.
Letos je UIKC izvedel dva poskusa za raziskovalno platformo čebule Uireka in podjetje za zaščito rastlin Van Iperen, ki sta povezana z nadzorom suše. V Uirekinem poskusu se kapljično namakanje primerja z namakanjem s škropilno palico. Van Iperenov test zadeva sheme gnojenja, pri katerih se poleg vode celotna potreba po mineralih upravlja s kapalnimi cevmi.
Fertirigacija na podlagi analiz listov
V fertirigacijskem poskusu so analize listov med drugim odločilne za mineralne dodatke. Primerjava se nanaša na gnojilne objekte s standardno pridelavo brez vlage in z gnojenjem na široko.
Že na prvi pogled so razlike med objekti zelo velike, ugotavlja Remijn. 'Pridelek z gnojenjem ostane dlje svež zelen, standard se po dolgotrajni suši očitno prej iztroši.'
Pri preskusu kapljanja Uireka je bilo za namakanje s kapljanjem uporabljenih 20 milimetrov vode na aplikacijo v primerjavi z 10 milimetri za kapljično namakanje. „Eden od ciljev je ugotoviti, v kolikšni meri lahko učinkoviteje upravljamo z vodo. Zanima nas, ali bo mogoče s polovičnim zalivanjem doseči enake rezultate gojenja,« pojasnjuje Remijn.
Zadostna dodana vrednost
Na kapniških objektih sta dve kapalni cevi v gredah s petimi vrstami čebulnic. Dodatna cev je bila nameščena v en objekt za izboljšanje distribucije vode.
Preverjamo, ali to zagotavlja zadostno dodano vrednost,« pravi svetovalec za gojenje. »V bližnji prihodnosti razmišljamo o prilagoditvi setvenega sistema na štirivrstne gredice v kombinaciji s kapljičnim namakanjem. V takem sistemu je dovajanje vode in gnojil bolje dozirano z eno cevjo med dvema vrstama.«
Kapljični sistem na poskusni kmetiji Rusthoeve stane okoli 1,000 evrov na hektar. „Naložba je med drugim odvisna od kakovosti uporabljenih cevi in dolžine glavne cevi. Raziskujemo, kako optimizacija zalivanja vpliva na stroškovno ceno in kakšen dodaten pridelek je potreben, da bi to nadomestil.«