Ivan Kaburov, BAPOP in Desislava Kaburova, dobitnica nagrade »Najboljši projekt za izboljšanje podeželja«
V mesecu januarju ni donosno pridelovati zelenjave in več kot 95 % rastlinjakov v Bolgariji je trenutno praznih. Za zagotovitev sledljivosti kmetijskih proizvodov so potrebna strožja pravila. To je povedal Ivan Kaburov, Bolgarsko združenje proizvajalcev rastlinjakov, ki je bil gost skupaj z Desislavo Kaburovo, dobitnico nagrade »Najboljši projekt za izboljšanje podeželja« na Osmem kongresu mladih kmetov v Bruslju, v oddaji “Poslovni začetek” na Bloomberg TV Bolgarija z voditeljem Hristom Nikolovim.
Razlog za nizko donosnost bolgarske kmetijske proizvodnje je "nereguliran uvoz iz Turčije in Albanije", je pojasnil Kaburov. »Velik del zelenjave je obdelan s pripravki, ki jih EU prepoveduje. Nadzor, ki se izvaja, ni dovolj za zaustavitev te proizvodnje. Težave, ki jih imajo proizvajalci žit v zadnjih štirih ali petih mesecih zaradi uvoza ukrajinske pšenice in koruze in so privedle do bankrota številnih pridelovalcev žit, pestijo sektor pridelave zelenjave in sadja že več kot 20 let.
Da bi bilo bolgarsko kmetijstvo bolj trajnostno, bi morala država podpreti pridelovalce zelenjave, na primer z odpravo DDV na proizvodnjo za obdobje dveh let. Samo tako je lahko bolgarski sektor pridelave zelenjave bolj trajnosten in bolj konkurenčen uvoženim proizvodom in tistim, ki prodajajo brez dokumentov, je še dejal kmet.
»Sektor bi moral biti vsaj dve leti oproščen plačila DDV, da se razsvetli. Naslednji dve leti postopoma uvesti stopnjo nazaj za povrnitev izgube v proračunu. Posledica bo, da bo veliko več registriranih podjetij, veliko več DDV-ja. Ker proizvajalci, ki smo registrirani za DDV, nimamo enakega starta. Na tisoče ton proizvodnje prodamo brez DDV in to nas ubija.”
Kmetje se težko znajdejo v nacionalnih in evropskih podpornih programih in država mora organizirati več razlagalnih seminarjev, da bi se lahko prilagodili novim razmeram in pravilno delali, je poudaril sogovornik.
Projekt, s katerim sem prejela nagrado »Najboljši projekt za izboljšanje podeželja« na osmem kongresu mladih kmetov v Bruslju, je hidroponično gojenje zelenjave, je povedala Desislava Kaburova. "To, da obožujem svoje delo, mi daje moč, in velika prednostna naloga je, da je naše podjetje družina." Dodala je, da nas bo "le kmetijstvo izvleklo iz krize":
"Naj bo denar tudi za druge sektorje, vendar mora biti podpora kmetom, da uvedejo nove tehnologije in gredo naprej."
»Rastlinjaki niso le kmetijska dejavnost, ampak socialna politika, ki jo razvijamo, ker omogoča celovito celoletno zaposlitev nizkokvalificirane delovne sile. To jim daje možnost, da se prilagodijo okolju in ne prejemajo socialne pomoči,« je dodal Kaburov.