Mehanizmi kolonizacije rastlin po razširjanju na velike razdalje (LDD) in trenutno povezano znanje so bili tema pregleda ekipe prof. Li Dezhuja na Inštitutu za botaniko Kunming Kitajske akademije znanosti (CAS) v sodelovanju z raziskovalci iz Tropski botanični vrt Xishuangbanna CAS, Hebrejska univerza v Jeruzalemu in Univerza v Edinburghu.
Recenzija je bila objavljena v Trendi v ekologiji in evoluciji.
LDD zunaj območja razširjenosti vrste je pomembno gonilo globalne porazdelitve biotske raznovrstnosti. Čeprav so dogodki LDD redki in jih je težko kvantificirati in predvideti, so zelo pomembni v biogeografiji, kjer lahko vplivajo na sestavo biote, odzive na naravne in antropogene okoljske spremembe ter širjenje invazivnih vrst.
Kot vemo, je razpršitev učinkovita le, če ji sledi uspešna uveljavitev, vendar so se nedavne študije rastlinskega LDD osredotočale le na stopnjo razpršitve, kar pomeni, da ni bilo dovolj pozornosti namenjene uveljavitvi po razpršitvi. Zato očitno manjka konceptualna sinteza vzpostavitve po LDD v različnih taksonih in prostorsko-časovnih lestvicah.
Ekipa prof. Lija že desetletja dela na interkontinentalni biogeografiji, filogeografiji in LDD rastlin. Z obsežno raziskavo literature je ekipa povzela trenutno znanje o fazi vzpostavitve post-LDD pri kolonizaciji rastlin. Identificirali so šest ključnih dejavnikov uspeha ustanovitve: pritisk propagule; funkcionalne lastnosti; ekstremni dogodki in antropogene motnje; plenilci, tekmovalci in vzajemniki; fleksibilnost niše; in učinek Allee.
Na tej podlagi so predlagali splošen kvantitativni okvir za vzpostavitev po LDD, katerega namen je zagotoviti kvantitativni teoretični okvir za študij kolonizacije po LDD kot tudi sredstvo za ocenjevanje tveganja invazije vrst.
Po mnenju raziskovalcev bi bilo treba biogeografijo, filogeografijo in ekologijo gibanja integrirati, da bi natančneje razkrili pojav, čas in mehanizem dogodkov LDD.
Poleg tega je treba preučiti razmerja med dejavniki, ki vplivajo na ustanavljanje, da se določi njihova relativna pomembnost. Poleg tega je treba razlike v mehanizmih vzpostavitve po LDD primerjati v geološki (milijoni let) in nedavni (antropocen) časovni lestvici.
Na splošno ta pregled zagotavlja konceptualna in kvantitativna izhodišča za zapolnjevanje trenutnih vrzeli v znanju o ustanovitvi in izboljšanje našega razumevanja procesov, ki oblikujejo globalno dinamiko biote.
»Izboljšano razumevanje ustanovitve po LDD nam bo pomagalo razumeti preteklost in napovedati prihodnost v dobi hitrih antropogenih sprememb. Prav tako lahko pomaga ublažiti nekatere škodljive vplive teh sprememb z zmanjšanjem bioloških invazij in pomaga pri premikanju rastlin kot odgovor na sprememba podnebja,« je dejal prof. Li.