Pretekli konec tedna so neformalni trgovci v Pietermaritzburgu, KwaZulu-Natal prejeli nekaj nepričakovane pomoči: AgriCool, kmetijsko zagonsko podjetje, in nekaj prostovoljcev so bili z njimi na ulicah v okviru pobude Adopt-an-Neformal Trader, ki so trgovcem pomagali prodajati in se potopiti v sebe. v vsakodnevni realnosti tistih ponudnikov svežih pridelkov, ki so ključnega pomena za prehransko varnost Južne Afrike.
Ti trgovci so prodajali sveže pridelke – veliko zelja, špinače in paradižnika –, ki jim jih je AgriCool tisto jutro nabavil neposredno od kmeta, kot vsako jutro. Prodaja se je v dveh dneh, ki sta jih preživela z uličnimi prodajalci, povečala za 300 %.
Poleg tega so se skupaj z Agencijo za gospodarski razvoj Umgungundlovu (UMEDA) in družboslovci z Univerze svobodne države, ki so jih povabili, izvedeli tudi, da je neformalna trgovina s svežimi pridelki lahko negotova. Trgovcem je težko krmariti po sistemu dovoljenj in dovoljenj in se bojijo, da jim bodo oblasti zaplenile blago.
Prodaja njihovih pridelkov na prostem, nezaščitenih pred soncem in dežjem, je še ena skrb – in tisto, ki jo je Agricool nemudoma postavil prav za zmagovalnega trgovca čez vikend, Shereen Mohammed, ki je čez vikend prodala več kot 325 glav zelja in ji obdarila velik gazebo in udoben direktorski stol. "Samo za kontekst, upoštevajte, da lahko nekatere naše večje stranke supermarketov vzamejo 300 ali manj zelja na dan," poudarja Palesa Motaung, operativni vodja pri Agricoolu, ki je v 100-odstotni lasti temnopoltih mladih.
Opaža, da so neformalni trgovci zelo pomembna, a zelo zanemarjena demografska skupina v Južni Afriki, skupina, ki je še posebej pomembna v smislu zmanjševanja revščine, prehranske varnosti in lokalnega gospodarskega razvoja. Agricool, ki ga je ustanovil izvršni direktor Zamokuhle Thwala, skuša to urediti.
Model dostave neformalnim trgovcem prihrani stroške prevoza z balonom
Agricool oskrbuje svoje kupce – tako neformalne kot tudi maloprodajne – s čim bolj svežimi pridelki (včasih, pravi Palesa, svežimi, kot so na voljo na občinski tržnici) in po konkurenčnih cenah, ker pridobivajo neposredno od skupine kmetov, s katerimi sodelujejo. tesno.
Za neformalne kupce je zanimivo, da Agrikool zelenjavo dostavlja neposredno na njihove ulične stojnice in zdaj predstavljajo 20 % Agrikoolove prodaje.
»Agricool olajša življenje našim trgovcem. Ni jim treba biti na občinski tržnici ob 4. uri zjutraj, saj pridelke dostavimo kar na njihovo stojnico. S tem se odpravijo tudi stroški prevoza, ki lahko znašajo tudi do 40 % njihovih obratovalnih stroškov,« pojasnjuje Palesa.
Zelo se zanimajo za dobavno verigo zelenjave v okolici Pietermaritzburga in želijo povečati svojo bazo ponudbe, da bi se zaščitili pred tveganji, kot je izpad pridelka, pa tudi zato, da bi lahko zadovoljili spekter potreb svojih strank. Neformalni trg, na primer, ima rad svoje zelje, kolikor ga lahko dobijo. Gostinstvo je še ena pot, ki bi jo radi raziskali, pravi.
"Nesmiselno je, da se temnopolti kmetje borijo za dostop do trgov, ko je večina potrošnikov temnopolta, vendar je iskanje trga zanje eden največjih izzivov."
Občina Pietermaritzburg je Agricoolu odobrila uporabo skladišča, ki ga bodo nadgradili, medtem ko bodo z nekaterimi svojimi dobavitelji delali na akreditaciji za varnost hrane.
Vse večje zanimanje za alternativno zelenjavo
Opaža, da se v neformalni trgovini povečuje zanimanje za alternativne pridelke, kot je ohrovt, in upa, da bo nekoč vključevala tradicionalno listnato zelenjavo, kot je imfino (imenovana tudi divja špinača).
»Naredili bomo tržno raziskavo med našimi trgovci, da bi izvedeli, ali bodo nosili tradicionalno zelenjavo. Ohraniti je treba genetiko teh tradicionalnih živil in ta zelenjava je tako odporna, tako prilagojena lokalnim razmeram, da jo je treba gojiti širše.«
Palesa pripomni: »Zelo sem ponosen, da lahko rečem, da smo v 100-odstotni lasti temnopoltih mladincev. Ni res, da črnopolte mladine ne zanimata kmetijstvo in prehranska varnost. Pravzaprav potrebujemo sveže misli, da rešimo težave s prehransko varnostjo."