Če lokalna pridelava ne zadošča, ima Nizozemska zmogljivost za dobavo čebule kamor koli po svetu, pravi predsednik nizozemskega čebulnega združenja (HOA) Gijsbrecht Günther. »Pogoj je, da je naša čebula cenovno ugodna. Zato moramo zagotoviti, da so proizvodni stroški v celotni verigi omejeni, donosi visoki in kakovost odlična.«
Junther je ta teden na čebulnem dnevu kmetijskega sejma severne in osrednje Nizozemske v Drontenu govoril o konkurenčnem položaju Nizozemske. Predsednik nizozemske gospodarske zbornice optimistično zre v prihodnost. Predvsem v prvi polovici prodajne sezone od julija do konca leta vidi možnosti za povečanje izvoza, predvsem v afriške in azijske destinacije.
Na podlagi statističnih podatkov Svetovne organizacije za prehrano FAO Günther poroča, da se je svetovna proizvodnja čebule v zadnjih dvajsetih letih podvojila. Od celotne pridelovalne površine 5.8 milijona hektarjev v letu 2021 predstavlja Nizozemska le 0.6 odstotka. Od celotne proizvodnje približno 106 milijonov ton čebule je delež Nizozemske 1.5-odstoten.
Hkrati s pridelavo po svetu skoraj eksponentno raste poraba čebule. Po mnenju Güntherja je to posledica rasti prebivalstva. Toda tudi zato, ker svetovno prebivalstvo začenja jesti več čebule. "Pred dvajsetimi leti je bila povprečna poraba 8 kilogramov na osebo na leto, zdaj pa je 13 kilogramov in bi lahko leta 20 narasla na 2050 kilogramov."
Težišče rasti potrošnje in posledično povpraševanja po čebuli je v Aziji in Afriki. Günther pravi, da je povprečna poraba v državi, kot je Senegal, 35-40 kilogramov na prebivalca. „Čebula je pomemben prehranski pridelek. Zlasti v regijah z močno rastjo prebivalstva je čebula vsak dan na jedilniku.«
Če se bo povpraševanje res nadaljevalo, bo po Güntherjevih izračunih leta 2050 za dobavo čebule na svetovni trg potrebno 180 milijonov ton. Ob tem ugotavlja, da pridelek čebule po svetu zaradi podnebnih sprememb stagnira in da se razpoložljive kmetijske površine krčijo. "Ta razvoj dogodkov pomeni, da lahko včasih pride do pomanjkanja."
Günther poudarja, da je približno 92 odstotkov svetovne proizvodnje čebule namenjene lokalnim trgom. Torej je v bistvu trgovina s čebulo osredotočena predvsem na lokalne prebivalce. Skupni izvozni trg trenutno znaša le 8 odstotkov oziroma približno 8.5 do 9 milijonov ton. Nizozemska predstavlja 20 odstotkov vse mednarodne trgovine s čebulo.
Prva polovica tržne sezone
Glede na vse večje povpraševanje in omejitve ponudbe Günther zaključuje, da ima Nizozemska priložnost. Največje povpraševanje pričakuje iz Azije in Afrike, zato se bo nizozemski izvoz v prvih mesecih tržne sezone še povečal. "Razmerje količin v prvi in drugi polovici tržne sezone je bilo 40-60, ki se je zdaj spremenilo na 60-40 in se lahko nadaljuje na 70-30."
Po besedah predsednika HOA sta značilen značaj in razpoložljivost nizozemskega loka ključnega pomena za njegov izvozni položaj. »Naša čebula za skladiščenje je znana po dobri kakovosti in odlični kakovosti ohranjanja. Vendar moramo tudi razumeti, da obstajajo alternative za dobavo čebule na svetovni trg, zato ne bi smeli določati svojih cen zunaj trga.«
Po Güntherju je poznavanje lastnih stroškov bistveno za konkurenčnost. Poleg tega je pri gojenju pomembno, da ostanejo pridelki visoki, zlasti glede na vedno večje pogojne stroške za kmete. Günther se med drugim sklicuje na poročilo, v katerem Wageningen University & Research trdi, da so se stroški povprečne obdelovalne kmetije leta 51,000 povečali za 2022 evrov oziroma za 15 odstotkov.
Vpliva na dober pridelek
Pri izračunu kazalnika Günther pokaže, da je ob pridelavi 55 ton na hektar strošek čebule za nizozemske proizvajalce 16 evrov na 100 kilogramov. To velja za čebulo, ki je bila decembra odpeljana suha iz hleva. »Izračun stroškov je vedno tvegan zaradi predpostavk,« priznava. »Če pa naredimo enak izračun s pridelkom 80 ton, bo strošek 11 evrov na 100 kilogramov. To kaže, kakšen je vpliv dobre letine.«