Vodja KFH Ildar Sitdikov je Nacionalni agrarni agenciji povedal, da je napisal ustrezno pismo ministru Dmitriju Patruševu.
V njem kmet pove, da že deset let prideluje zelenje in jagodičevje, zdaj pa je posel postal nerentabilen. Sitdikov ima v lasti več kot 30 ha zemlje, večtemperaturno skladišče in vso potrebno opremo. Takole je za agencijo ROSNG pritožbo na MOA komentiral sam kmet:
- S solatami imamo težave, ker je Iran s svojim uvozom »preplavil« naš trg. Svoje solate sploh ne moremo prodati. Takšno je stanje po vsej državi. Vsi, ki se ukvarjajo s solato, samo orjejo njive. Naše izgube se merijo v milijonih rubljev. Predstavljajte si, da se na moskovskih veleprodajnih trgih že pakirana iranska solata prodaja po 35 rubljev za kilogram, naša solata pa stane le 50 rubljev in jo je treba še dostaviti v Moskvo. Naša solata je dražja, ker je seme zelo drago, poleg tega pa še kapljično namakanje, poleg tega ne uporabljamo herbicidov in ne plačujemo davkov. Druga težava je poljski črni ribez, ki ga k nam pripeljejo prek Belorusije pod krinko kitajskega. Vse je očitno, saj ribez na Kitajskem ne raste. To je za nas prevelika konkurenca. Nihče nas ne bo spustil v Evropo z našim blagom, še posebej v Iran in Kitajsko. Zakaj spustimo vse noter?
Aleksander Gavrilenko, ustanovitelj Nacionalne agrarne agencije:
Seveda je problem stroškov in državne podpore. Spomnim se, kako sem leta 2014 intervjuval lastnika velikega kmetijskega gospodarstva, pritožil se je, da ga oblasti prosijo, naj začne gojiti jabolka, pa tega ni hotel. »Izračunali smo, da naša jabolka po ceni nikoli ne bodo mogla konkurirati poljskemu sadju, pridelanemu in že dostavljenemu na našo mejo. Embargo na evropski uvoz bi se lahko končal vsak trenutek in kaj bomo storili z našo več milijard dolarjev vredno naložbo v nove vrtove?« je pametno vprašal poslovnež. V tem primeru vidimo skoraj isto stvar in ta problem je mogoče rešiti le s strukturnimi spremembami državne podpore.